Folklorno društvo VAL Piran vsak začetek šolskega leta (september, oktober) vpisuje nove člane. Pišite nam na naš elektronski naslov info@drustvo-val.si ali se udeležite vpisa ali katerekoli redne vaje naših skupin.

Malo za hec in malo za res. Da bi vas še dodatno prepričali, da se vpišete in postanete folklornik, pa navajamo nekaj iskrenih izpovedi naših bivših in sedanjih članov zakaj so se vpisali. Za tem pa odgovarjamo na najpogostejša vprašanja potencialnih novih članov. 

Zakaj v folkloro?

Pred več kot četrt stoletja smo godbeniki na folkloriste gledali malce zviška; komedijanti in nastopači, ki po največji vročini oblečeni v narodne noše zabavajo trume tujih turistov. Moje igranje v godbi se je kmalu končalo in prihajal je turoben dolgočasen jesensko zimski čas. Takrat (in tudi še danes) so se mi po glavi podile neumnosti in nagajivost, sem prišel na zamisel kako zagoditi mojemu najboljšemu prijatelju Marku. Prepričevati sem ga začel, naj prične hoditi k folklori s ciljem, da se mu bomo smejali, ko bo poten skakal ob ritmu harmonike po Portorožu. Seveda medtem bo naša družba na varnem v senci, s hladnim pivom v rokah. Začel sem mu nakladati in polniti glavo z idejami kako se bo pri folklori naučil plesati, spoznal prijetna dekla, šel na turneje v tujino in podobno. Ker pa se je Markota v tistih časih dalo hitro prepričati, se je fant vpisal k folklori. Ha, ha, uspelo mi je ! Z vsako vajo je postajal Marko zadovoljnejši zaradi osvojenih plesnih korakov, dobre družbe, deklet, zabave in prijetno potrošenega časa. Jaz pa doma, zdolgočasen, ne vem kam se dat in kaj delat. In končno pridem do najboljšega zaključka; k folklori sem se vpisal še jaz.

Avtor: Rok Sorta

Kako sem jaz prišel do folklore oz. kako je folklora našla mene Sila enostavno: V srednji šoli je (takrat še) tovariš samo povedal, da kdor se vpiše k folklori bo imel predmet "Umetnostna vzgoja" zaključen najmanj zadostno (po domače "dva"). Hej, kakšna priložnost! Malo gledam "tiste kmete" ki skačejo in potem ne rabim nič delat. Samo je bila finta v temu, da so mi kmetje kar ugajali, predmet pa tudi ni bil napačen in sem se ga brez težav učil, ker je bil zanimiv...
Ples mi je kar dobro šel od rok (no, nog..), pupce so pa ble tudi pretežno luštne, pa še kup prijateljev se je vpisalo.
Na, pa sem zapravil eno možnost za lenarjenje.

Avtor: Marko Milutinovič

V tistih časih, smo folklorno skupino KUD Karol Pahor Piran preplavili srednješolci. V folklori smo videli možnost odleteti svobodno v svet, brez stalnega nadzora staršev. Nase vaje sta v začetku vodila Mirko Potočnik in Andrej Butina. Mirko se je hitro vdal naši nedisciplini, Andrej pa je trdno vztrajal in nas celo spremljal ob sobotnih večerih v Hotel Riviera v Portorožu, kjer smo se ob skupnem druženju urili v valčkovih, polkinih in foksovih korakih. Živeli smo za vikende, ki so nas polnili s skupnimi druženji in nedolžnimi srednješolskimi romancami. Intenzivne vaje, ki smo jih takrat še izvajali v Lanterni, so bile slajše, kot katerikoli drugi dopust. Celodnevne vaje, vsa nočna bandanja so nas utrdila in poglobila naša prijateljstva. Folklorna nam je pomagala varno poleteti v svet iz toplega, zaščitniškega gnezdeca. Nastopi so nam dali samozavest, festivali novo okno v svet in seminarji strokovno podkovanost, katero še dandanes uporabljamo na vajah in tudi drugače. Danes smo ti srednješolci starši mlajših otrok in vsi, ki so nam starši lahko kakorkoli stali ob strani, pomagali vsaj pri varstvu, naših otrok, smo še danes aktivni člani Val-a, na kar smo zelo ponosni.

Avtor: Nina Luša

K folklori sem prišel zaradi prijatelja. Prosil me je na kolenih, da pridem na vpis vsaj nekaj spit in pojest.
Pravil je, da naj dam napačne podatke, ko me bodo vprašali za ime, priimek, naslov….takrat mobiteli še niso bili v modi…. Bil sem mlad in naiven. Povedal sem prave podatke.
Prijatelj ne hodi več k folklori, že kar desetletje ali celo več. Mislim da me celo nima več za prijatelja…… morda bi bilo bolje da sem šel tisti dan na pivo s Štimcem. Štimec je že vedel. Tudi on je bil Folklorist. Morda zato živi danes v Grčiji… Najlepše intenzivne vaje so bile tiste v Lanterni… kjer sem se zaljubil v najlepšo folkloristko vseh časov. V treh dnevih sem prespal 4 ure. Folklora brez festivalov ni folklora. Najlepši festival je bil tisti na Portugalski, kjer smo pili s slovenskimi ambasadorji vino tinto. Po službeni dolžnosti, kot predstavniki društva! Festival na Švedski je bil res čuden. Čakali smo na vrsto v trgovini za pivo, tako kot se to počne v Trstu za dobiti 5 dek mortadele, čudno..in drago. Kanada pa je bila res Kanada. Vse veliko, vse ogromno. AirFrance pa je poskrbel, da smo plesali prvi dan v tipičnih kanadskih nošah..slamnik, majica , nepozabno!

Avtor: Borut Luša

K folklori sem prišla čisto po naključju. Zaključevala sem nižjo glasbeno šolo, igrala sem harmoniko. Folklorna skupina pa je rabila harmonikaša. Moj profesor je predlagal, da grem na avdicijo. Res sem šla in folkloristi so hoteli slišati moje igranje, na svojo grozo pa sem ugotovila, da bi oni ob tem radi tudi zaplesali. Ker sem znala same sonatine, preludije in podobno, sem zaigrala, še danes se spomnim, »Povabilo na ples« (Carl Maria von Weber). Ne vem kako so lahko plesali, v glavnem, sprejeli so me in rekli, da mi bodo potrebne note dali šele marca, do takrat pa naj plešem. Ko sem poskusila prve korake, sem vedela, da nikoli ne bom igrala harmonike ampak bom med plesalci. Tako sem z rosnimi 14. leti postala folkloristka. Moj soplesalec je bil velikokrat Sergio, ki mi še danes »očita« kako sem ga takrat vrtela po plesišču. Usoda je hotela, da prav za 50. obletnico plešem s Sergejem, ki pa je danes zelo dober plesalec in me je očaral z besedami: »Lučka, prepusti se mi.« In res sem se prepustila in zopet me je folklora zasvojila tako kot v mladosti.

Avtor: Lučka Rupert-Sajinčič

Pogosto zastavljena vprašanja:

1. Ali potrebuješ soplesalca, ali lahko prideš sam? Lahko prideš tudi sam, seveda. Najbolje pa je, da prideš še s prijateljem ali prijateljico in tako bo motivacija še večja.
2. Kaj je potrebno imeti na vajah obuto in oblečeno? Vaje potekajo povsem normalno kot katerekoli plesne vaje. Priporočena je lahkotna, drseča obutev (All starke, copati z usnjenim podplatom, ipd. so povsem OK). Nosi se lahkotna oblačila (trenirke, T-shirt, kratke športne hlače). Za dekleta je priporočljivo tudi nošenje širokega krila, še posebej kasneje - v drugi polovici šolskega leta, ko se delajo koreografske finese.
3. Ali je potrebno plesno predznanje? Plesno predznanje ni potrebno. Tisti, ki pa znate že zelo dobro plesati pomeni samo, da boste prej napredovali in menjali skupino.
4. Kolikokrat na teden so vaje in koliko časa trajajo? Vaje za začetnike planiramo 1x tedensko, poskušali pa bomo v dogovoru z vami vaje imeti 2x tedensko, saj bi tako hitreje napredovali in se vklopili v redne aktivnosti društva (med katere spada tudi turneja). Vaje trajajo 2 uri, ponavadi z začetkom ob 19.00. V letošnjem letu bodo vaje ob torkih.
5. Kje so vaje? Vaje potekajo v različnih vadbenih prostorih. V zadnjih letih je to Večnamenska dvorana Športnega centra v Luciji, pri osnovni šoli oziroma pod športno dvorano in v dvorani krajevne skupnosti Lucija.
6. Koliko znaša članarina? Trenutno članarina znaša 40,00 EUR LETNO (!), kar pomeni, da gre za eno izmed najcenejših aktivnosti na Obali.

Na vaša vprašanja naslovljena na društvo, bodo odgovarjali:

 

Davor Jerman

Študentska in Mladinska sekcija

 

Majda Dobravc

Senior sekcija

 

Alen Strcaj

Glasbena sekcija

 

Nina Luša

Pevska sekcija, Umetniški vodja društva