Člani folklornega društva Val Piran so se s 6 člansko glasbeno zasedbo udeležili priznanega Cioff-ovega  folklornega festivala Europe dence v Srbiji.

10 dnevno potovanje smo Valovci začeli 6.8.2005, z ogledom Sarajeva. Tam je se veliko povojnih ostankov, od minskih polj do ostankov nekdaj zelo mogočnih stavb. Zanimivo je, da veliko stavb ljudje ne porušijo, niti jih ne obnovijo. Poleg razbitine so si zgradili novo hišo. Tam nas je sprejel uradnik na Slovenskem veleposlaništvu in nam prijazno pojasnil povojne razmere v BIH. Zaupal nam je, da je vsak dan okoli 200 prosilcev za vizo za Slovenijo.

Po nekajurnem postanku v Sarajevu, smo se odpeljali v Gučo, ki se nahaja blizu mesta Čačak v Srbiji in Črni gori. Tam se je odvijalo tekmovanje trubačev (trobent in drugih trobil), pivo je teklo v potokih in piščalke so predramile še najbolj omotične udeležence. Res veličasten spektakel, katerega se je udeležilo tudi veliko (govori se o 70.000) Slovencev. Na stojnicah pa od Titovih majic, vojaških čepic, do pleskavic in bučnih semen. Na stadionu, kjer se je za skromno vstopnino odvijalo tekmovanje, pa smo rajali Srbi in Slovenci v ljudskih kolih. Po dvodnevnem plesanju na Guči smo postali že pravi eksperti v južnih kolih. A kaj, ko vse enkrat mine in neprespani smo se po vrhuncu v Guči odpeljali v Beograd.
Krasno mesto, zanemarjena Hiša cvetja, ostanki bombnih napadov, revne četrti, mogočna promenadna ulica v centru, ciganski splavi, vonj po pečeni koruzi, to so glavni vtisi, ki so se nam vtisnili v spomin. Mesto se ponaša z 2 milijona prebivalcev, od tega zanimivo okoli 20.000 Slovencev in 50.000 Kitajcev. Zanimiv je tudi podatek, da je samo novo leto pričakalo v Beogradu okoli 25.000 Slovencev. Mesto, ki leži na sotočju Save in Donave ima tudi zelo burno preteklost, nam je pojasnil vodič na celodnevnem ogledu.

Končno je prišel dan festivala, nedela smo se že naveličali, kostumi so že peti dan samevali na avtobusu in pete so nas že pošteno srbele.

11.8. smo se po zajtrku odpeljali v Šabac, kjer smo imeli zvečer nastop skupaj z folklorno skupino Čivija iz Šabca. Krasen večer, ki se je zlival s temperamentnostjo domače skupine in mediteransko lahkotnostjo naše skupine. Ljudje so stoje izražali svoje navdušenje in skupaj smo rajali še dolgo v noč. Ponoči smo se odpeljali do Loznice, kjer je bila naslednji dan uradna otvoritev Festivala Europa dance oziroma po srbsko »Europa igra«.  Festivala so se udeležile poleg naše skupine še FS Metallurg Ukrajina, Yemenite dance troup AMKA Izrael, Afrah el djazair Alžirija, Romanasul Romunija in domača folklorna skupina KUD Karadžić, PKB Beograd in še nekaj okoliških folklornih skupin. Polurni sprevod skupin z visoko dvignjenimi zastavami po mestu, slavnostni nagovor Župana Loznice in kratek program vseh skupin  so otvorili petdnevni festival. Naša skupina se je predstavila z odrsko postavitvijo Tržaških plesov. Program je bil dobro zastavljen, saj smo južni temperament umirjali prav mi Slovenci, Izraelci in Alžirci z drugačnim, a nič manj pomembnim ljudskim izročilom. Naslednja dva dneva smo se v dnevnem času sprehajali po Loznici, nakupili spominek in razglednice, nadoknadili kakšno zamujeno nočno urico, v večernem in nočnem času pa plesali po okoliških krajih z drugimi folklornimi skupinami. Povsod so nas ljudje navdušeno sprejeli, sploh pa nas je lepo sprejela domača folklorna skupina KUD Karadžić, ki nas je cele noči gostila v svojih klubskih prostorih. Nekateri pravijo, da zaradi »boule«, pijače narejene iz vina, sladkorja in breskev, ki nas je vsakodnevno spremljala na naši poti, drugi zaradi njihove udeležbe na našem Mediteranskem festivalu MIFF v Piranu, katerega smo organizator. Nam pa je bilo vseeno zakaj, imeli smo se enkratno.

Zadnji dan festivala je bil nekaj posebnega. Hkrati se je namreč odvijala tradicionalna regata na reki Drini, katere se je udeležilo 6 naših članov in seveda »boula«, katera je imela bistveno nalogo: združevala je vse udeležence in naši ekipi prislužila časten naslov in priznanje za najbolj zanimiv čoln. Kakšen ponos za našo ekipo!

Večerno podelitev nagrad za regato je spremljal še zaključek festivala, katerega so se udeležile vse skupine. Tokrat smo zaplesali Belokranjske plese, da smo pokazali, da v Sloveniji ni samo mediteranske lahkotnosti, temveč tudi temperament. Občinstvo smo dobesedno navdušili z t.i. zvezdami, plesom v katerem dekleta poletijo in t.i. petelinjim bojem fantov.

Tako smo se 15.8. počasi odpeljali proti domu, polni novih vtisov in izkušenj, novih poznanstev in prijateljstev, odločeni da se bomo še vrnili.

Avtor: Nina Luša